O nas

Spoštovani!

Pred nami je odprtje 27-milijonskega Centra Rog, ki se ima zgoditi v četrtek 26. oktobra. Kot dobro vemo, je projekt že od samega začetka zaznamovan s sporno deložacijo uporabnikov in uporabnic Avtonomne tovarne Rog v času epidemije. Škandali so zaznamovali tudi naslednje faze gradnje, ko smo bili priča težkim kršitvam delavskih pravic in poškodbam delavcev, kot tudi poseku dreves na Petkovškovem nabrežju. Sporne in nedemokratične prakse pa se žal nadaljujejo tudi danes, ko je občina v fazi odpiranja nove institucije. Skupaj s končno podobo Centra Rog namreč dobivamo tudi jasno sliko, kaj ta institucija v mestu dejansko predstavlja, ter komu in čemu je zares namenjena. O tem je najbolj iskreno in direktno spregovoril kar župan Zoran Janković sam: “…konc koncev zdejle tud Trubarjeva se bo prodajala po 5000 evrov stanovanja, ker je to sedaj ratala eksluzivna lokacija zaradi prenove Roga.”

Gre torej za sistematično, s strani javnih sredstev podprto elitizacijo Ljubljane - za načrtno dviganje cen nepremičnin in za darilo bogatim.

Pojdimo po vrsti.

Preberi več

Prva teza. Ljubljana leta 2005 ni Ljubljana leta 2006, 2016 ali 2021. Veliko bolj kot na avstrijsko, švicarsko ali dansko sosesko, urejeno na ključ, spominja na Balkan. Ta isti Balkan, od katerega kot prestolnica neumorno beži že od izbrisa, na katerem se je Slovenija konstituirala. Na Prešercu vozijo trole. Trubarjeva je temačna in opustela. V centru lahko pohajkuješ po beznicah in si pivo kljub komaj vzdržnemu študentskemu statusu lahko privoščiš. In v barih se še vedno kadi. Na nepremičninskem trgu vlada stagnacija, značilna za globalnorazvojno periferno mesto, družba je primerno klavstrofobična. A vseeno je to mesto, kjer je mogoče že tedaj misliti megalomansko.

Če se je le dobrih deset let pred tem lahko skvotnilo Metelkovo in nato Cukrarno, Molotov, Vilo Maro in tako dalje, zakaj ne tudi prime [prajm] nepremičnine, ki prazna stoji v središču mesta in naravnost vpije po življenju? To je politični prostor, v katerem kolektiv TEMP s preizpraševanjem družbene arhitekture napove obdobje novega investicijskega cikla in eksplozijo špekulativnega kapitala v Ljubljani. In mu v obrambo skupaj s številnimi tovarišicami in tovariši postavi Avtonomno tovarno Rog.

Leta 2006 na volitvah zmaga Janković. Začne se nagel in brutalen prehod v vzorno mesto po meri kapitala: evropsko, globalno (zgolj za tiste s pravimi papirji, seveda), zeleno, trajnostno, kulturno. Njegova mestna politika ni domislica sui generis – je le preverjeni simptom zadnjega šusa evropske kapitalske rasti, ki v periferijo vedno pride z zamudo.

Ko pride, ponovno z zamudo, v te kraje tudi nujno sledeča globalna kriza, je Ljubljana že pripravljena, da družbene napetosti blaži z domnevno socialno retoriko in gradnjo občutka, da smo v tem mestu vsi lahko del skupnosti, ki je boljša od periferne desnice, kjer so stvari lepe, urejene, zelene. In medtem le redki opazijo, da so edini prostori, ki so nam še na voljo, tisti, ki omogočajo fleksibilnost naše delovne sile in življenj, kjer lahko obstajamo le kot natakarji, kulturni espeji, Airbnb gostitelji in občasno brezdomni najemniki.

Preberi več