Ljubljana se v času godpodarske konjunkture in turističnega buma nezadržno razvija in v lovlenju pozornosti investitorjev dobiva povsem novo podobo. Kljub priljubljenost besed kot so “participacija” in “neposredna demokracija” pa imamo prebivalci prestolnice bolj malo besede pri tem, kaj ta razvoj dejansko prinaša. T.i. urbano planiranje je v rokah ozke skupine mestnih urbanistov, ki pa tudi sami vse večkrat priznavajo, da ne morejo vplivati na vse razvojne procese.
Nekateri nujni projekti se zato nikakor ne morejo uresničiti (gradnja dostopnih stanovanj, posodobitev javnega prometa, obnova osrednje železniške in avtobusne postaje, ureditev številnih javnih storitev in površin, obnova kulturne dediščine…), spet drugi pa se uvajajo na silo in brez premisleka (hitra gradnja luksuznih nepremičnin, brezglava širitev turističnih kapacitet, neskončne površine namenjene kulturnim industrijam, neprimerni posegi v naselje BS in Rožno dolino…). Več kot očitno imamo opravka z nesorazmerjem moči.
Urbani razvoj je tako postal neviden proces – nekaj, kar se prebivalcem preprosto dogaja, tako kot megla ali vročinski valovi. Ta pasivna vloga prebivalstva pa je vse prej kot naravno stanje, ampak posledica naše nemoči. Posamezniki smo se iz aktivnih soustvarjalcev svojega okolja spremenili v pasivne potrošnike, tiste politično aktivnejše pa je vase posrkal sistem občinskih razpisov in projektov, skozi katere smo povabljeni v “soustvarjanje” mesta po vnaprej določenih smernicah. Tako se je prostor za nestrinjanje in alternativne ideje počasi krčil, danes pa je od njega ostalo bore malo.
Morda so ravno zaradi tega kritiko mestnih politik začele vršiti neinstitucionalne in neformalne iniciative sosedskih skupnosti, študentov, strokovnjakov in aktivistov. V zadnjih letih so tako nastale nove stanovanjske iniciative in skupinski upori proti vsiljivim projektom, v mestni razvoj pa so posegli tudi podnebni protestniki.
V želji, da bi si delili izkušnje, oblikovali artikulacijo problemov in razširili platformo delovanja, smo se odločili za organizacijo javnih tribun. Po prvem večjem dogodku v ZRC SAZU, se poletna javna tribuna preselila v prostore Nove Pošte, kjer so predstavniki različnih iniciativ predstavili poglede in iniciative prebivalcev mesta.
Rajko Muršič
"/.../ bojim se da bo Ljubljaa čez 10 - 15 let manjša, zato ker v Ljubljani je težko živet, dobesedno težko živet. Ni prostora v katerem bi lahko živel z drugimi, prostori za zasebno življenje so pa dragi./.../"
Akademski kolegij študentom
"/.../in ta Akademski kolegij je s turistifikacijo mesta postal plan občine, ki v njemu planira postaviti mesto za gospodo, za turiste. Zato smo se začeli zdaj že leto nazaj organizirati in pripravljati dogodek, ki so bili po namenu v glavnem v treh točkah: prva točka, ki se mi zdi ključna za organizacijo neke iniciative je gradnja neke skupnosti. Potem smo se veliko soočali s problemom neinformiranosti in s problemom kako se povezovati z drugimi iniciativami in kako sodelovati še pri drugih bojih v našem mestu. /.../"
Kje bomo pa jutri spali?
"/.../Skozi čas smo ugotovili, da to ni nek izoliran problem, da ni nič posebnega ta problem v bistvu in da se to dogaja v kotekstu nekih sprememb v mestu, ki se dogajajo že nekaj časa in da so mogoče zdaj dosegli neko stopnjo kjer že lahko rečemo, da gre za neko bivanjsko krizo./.../"
Mladi za podnebno pravičnost
"/.../Na nek načim poskuašmo izzvat ta razvojni koncert, pa ne toliko, v bistvu gre za nekre vrste diskurzivne mimikrije, ko govorimo o narativu, ko prihaja iz tam, tako lokalnih kot institucij nacionalni ravni, govorimo o trajnostnem razvoju, govorimo o zeleni prestolnici in tako naprej. /.../"
Ambasada Rog
"/.../druga opcija je iskanje nepremične na slovenskem prostem trgu/.../ tukaj pa begunci naletijo na bistven problem, to je ksenofobija slovenskih najemodajlcev/.../le kako bi lahko bilo drugače glede na to, da naše časopise polnijo naslovi o nevarnosti migrantov, da je glavna politična tema v parlamentu nacionalna varnost pred migranti, da se gradi ograja na meji, da so postavljene žice, da je meja s Hrvaško militarizirana cona, kjer se vojska in policija skupaj potika po gozovih in s psmi lovijo prebežnike./.../"
Iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona
/.../mi smo v tej fazi, EU nam je veliko pravic dala, zdaj pa jih moramo iztirjat in iztirjat. Druga stvar, ki se je pa ne zavedamo, da pogosto in največkrat te pravice kršijo državni organi, tisti, ki so jih sprejel. Treba je vedet, da Mestna občina Ljubljana, je glavni kršitelj Arhovške konvencije v Sloveniji in drugi kršitelj Ministrstvo za okolje in prostor./.../"