Ljubljano je zajel nezadržen vrtinec velikopoteznih gradbenih projektov in urbanističnih lepotnih operacij, ki spremljajo rast turistične industrije. Z novo preobleko se hote ali nehote spreminjajo tudi bivanjski pogoji prebivalcev, malo po malo pa uniformirana podoba mestnega življenja vase posrka vse prostore, ki odstopajo od novih norm. Med njimi kakopak spada tudi veliki družbeni eksperiment Avtonomna Tovarna Rog, v kateri je skrajno raznolika skupnost na pogorišču nekdanjega industrijskega velikana iskala ad hoc odgovore na politične, kulturne in socialne probleme razredno vse bolj razdeljene države. Iz njenih dinamičnih razmerij, ki niso pripeljala le do nekonvencionalnega sobivanja umetniških, športnih in teoretskih iniciativ, ampak tudi do največjih družbenih gibanj zadnjih desetletij.
Kaj se bo zgodilo, ko avtonomne skupnosti v prestolnici več ne bo? Mestna Občina Ljubljana želi na mesto Avtonomne Tovarne postaviti Center Rog – sodobno mešanico komercialnih dejavnosti in t.i. kreativnih industrij, katere vsebina se vseskozi spreminja in ki za potrebe konkuriranja Ljubljane na natečaju za evropsko prestolnico kulture vsakih nekaj mesecev vpeljuje nove vroče buzzworde. Tako sedanji uporabniki kot strokovna javnost so kritični do predimenzioniranega projekta in načina, kako se le-ta vzpostavlja. Medtem so se interesi obeh strani zacementirali do mere, ko je kakršenkoli kompromis postal skoraj nemogoč. Pred nami se izrisuje zadnji, totalni obračun med mestnimi oblastmi in aktivisti, študenti, delavci, begunci, skejterji in umetniki, ki tovarno še vedno smatrajo za svojo – a kakršenkoli že bo rezultat, bo za seboj pustil pomembna neodgovorjena vprašanja o prihodnosti bivanja v Ljubljani.
Avtonomna Tovarna Rog ni nikoli ponujala idealnega načina bivanja in ustvarjanja, nikoli ni bila “prijazna soseda”. Je pa bilo možno skozi njo misliti mesto. Možno je bilo videti primarne potrebe in konflikte družbe v njihovi najbolj izčiščeni obliki. In možno je bilo artikulirati poglede, ki jih drugje niso želeli slišati. Ali lahko v tem trenutku akutnega boja dveh radikalno različnih vizij še enkrat odigra to vlogo? Ali lahko odpre javno razpravo, poveže ljudi in ustvari platformo, na kateri bo ponovno možno iskati alternativne rešitve sedanjim destruktivnim tendencam poblagovljenega mesta?
S tem namenom v sodelovanju z ZRC SAZU je bila sklicana javna tribuna. Ne želimo, da postane gentrifikacijska logika MOL tista, ki bo odločala o prihodnosti Roga, hkrati pa menimo, da vprašanje obnove presega zidove tovarne in zahteva širšo javno diskusijo, ki kritično ovrednoti možne scenarije. Želimo, da vprašanja o razvoju našega mesta spet postanejo javna. Zato smo povabili vse zainteresirane, da se udeležijo javne tribune, na kateri so lahko predstavili svoje komentarje in izjave.
Ta se je zgodila v torek 18. junija 2019 v atriju ZRC SAZU.