In the media - Radio Študent
Kristina Božič je novinarka in spregovori o Rogu kot o prostoru svobode in solidarnosti, ter izpostavi nujnosti takšnih prostorov danes.
Na začetku je bila jablana. No, ne ravno jablana, vendar se jablana sliši bolje kot jabolčni nasad. Na začetku je torej jabolčni nasad. Jabolčni nasad je stal sredi vasi in z njegovih jablan so ljudje prostodušno jemali jabolka. A glej ga zlomka, ker so vaščani iz skupnega nasada prostodušno jemali jabolka, medtem ko se – ker le-ta ni bil last nikogar posebej – nihče z njim ni kaj posebno ukvarjal, so drevesa tekom let postajala vedno bolj kilava, letina pa zmeraj manjša.
Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovičem na čelu je sklenila, da bo razrušila večino avtonomnega centra Rog in na njegovem mestu postavila kulturni center. Množica ljudi nad tem milo rečeno ni bila navdušena. Nekateri zavoljo tega, ker so v Jankovičevih obljubah, da bo na mestu ruševin v roku dveh let zrasla nova zibelka kulture, zaslutili laž. V resnici sploh ne bo kulture, temveč množično grobišče. Sredstev, ki naj bi omogočila kulturo, ni, zato bo tudi jama ostala zgolj jama. Drugi, katerih razjarjeni glas lahko označimo za prevladujočega, so problem prej razpoznali v tem, da se tako imenovana “kultura” dejansko lahko uresniči. Namreč: “Kakšen bi bil center Rog, če bi v primeru morebitne rešitve na njem res nastalo to, kar MOL obljublja?”
Aigul Hakimova - aktivistka iz Socialnega Centra Rog spregovori o zgodovini prostora, dejavnostih s katerimi se ukvarjajo, dotakne pa se tudi zgodb prosilcev za azil, s katerimi se zadnje leto še najbolj intenzivno ukvarjajo, in kateri so v Rogu našli nov dom.
Z mesecem Bobucvet ali Rožnik se je za študiozne začelo izpitno obdobje in z njim iskanje idealnega kotička, kjer se nanj lahko kar najbolje pripravljajo. Za vse tiste, ki se težko učijo doma, jim primanjkuje motivacije ali nimajo ustreznih pogojev, jim možnost pridobivanja znanja in strehe nad njim nudijo čitalnice. Tak prostor se je v nedeljo v okviru Rogoviljenja proti Molovski bagri pojavil tudi v Živko Skvotcu. Kot dijak v stalnem iskanju odgovorov na maturitetna vprašanja, sem tudi sam obiskal Rog, kjer sta mi Martin Baraga in Gregor Kuhar iz kolektiva Živka Skvotca povedala več o razlogih za odprtje čitalnice.
Uredniški povzetek in poudarki:
Simon Kardum (direktor Kina Šiška) pravi, da bere medije in se čudi. Meni, da bi bilo treba vzpostaviti boljši dialog. Zagovarja pestrost organizacijskih oblik, znotraj katerih pomembno vlogo odigra tudi “klasični underground” - Tovarna Rog. Poudarja, da je treba izumiti drugačne in nove oblike organiziranja.
Tiskovna konferenca župana MOL o Tovarni Rog.
Uredniški poudarki in povzetek:
Primož Krašovec (sociolog in asistent na Oddelku za sociologijo) v svojem komentarju izpostavlja specifično pozicioniranost Tovarne Rog, ki presega ločnico med komercialnimi in javnimi prostori. Rog je pomemben zato, ker je javen prostor, sledeč najsplošnejši definiciji odprtosti, obenem pa ni javni prostor, ki bi bil podrejen državni ali mestni oblasti. Zaradi tega ima specifičen politični naboj in predstavlja točko za odprtje širše kritike.
Ob 3:15 je v Tovarno ROG v spremstvu varnostnikov prispel prvi bager. Sodelavci Radia Študent na terenu spremljajo dogajanje - spodaj lahko prisluhnete njihovim javljanjem.
Javljali so se Arne Zupančič, Miha Blažič N'toko, Aleš Mendiževec ter Rok Gros, nadsvečenik Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonenja.
Vrniti se je potrebno nazaj do začetkov Metelkove, ki je nastala iz podobnih potreb (kot Rog). Pomembno se je zavedati dvojega: 1.) Metelkova je bila politična iniciativa 2.) tam se je oblikovalo tudi veliko drugih političnih iniciativ. V ta kontekst spada tudi mestna strategija: »metelkova ostane, Rog gre«. Mesto Ljubljana je država v državi, ima svojo valuto (urbano) in svojo policijo (mestno redarstvo).
- Home
- About us
- In the media
- Radio Študent