Izjave za javnost
Izjava na facebook strani skupine Second Home, ki je po dogajanju v Avtonomni Tovarni Rog zakrožila po spletu, terja odziv s strani uporabnikov in uporabnic Roga, ki so bili udeleženi v sami situaciji in tudi podrobneje razumejo razmere v samem Rogu. Takoj je namreč potrebno zavreči senzacionalizem, kakršen se pojavi že v naslovu “Ni me strah nacistov s pobritimi glavami”, ki konkretno ekipo že v samem uvodu postavlja v vlogo nemočne žrtve fašistične drhali. S sledečo izjavo želimo diskusijo, ki so jo dogodki v Rogu nedvomno odprli, postaviti na bolj realne temelje.
Slabo leto pred lokalnimi volitvami je svoj propagandni video za Center Rog, spremenjeni oz. prenovljeni projekt nekdanjega CSU Rog, ki naj bi v obstoječi načrt prenove vključil "več javnih vsebin" pripravila tudi Mestna občina Ljubljana. Seveda ob tem v svoji izčiščeni arhitekturno-urbanistični viziji konkretnih vsebinskih načrtov (razen javne knjižnice, razstavne hale, 3D RogLab in nekaj ducat ateljejev) ne omenjajo! So pa zato dokaj bolj jasno vidne bodoče pridobitve obveznih komercialnih vsebin v obliki umetniških trgovin, kavarn in restavracij ob Ljubljanici ter podzemne garaže na dvorišču.
V ponedeljek, 13. 6., natanko teden dni po nasilnem poizkusu evikcije Avtonomne Tovarne Rog s strani Mestne občine Ljubljane in Varnostne službe Valina, smo uporabnice in uporabniki prejeli naslednjo začasno odredbo, v kateri Okrajno sodišče v Ljubljani Mestni občini Ljubljana (dolžniku) prepoveduje naslednja dejanja:
- da sam ali preko svojih izpolnitvenih pomočnikov (varnostnikov) odstrani upnike iz nepremičnin na naslovu Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana - bivša Tovarna Rog;
- da vstopi v nepremičnine na naslovu Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana - bivša Tovarna Rog z gradbeno mehanizacijo (buldožerji, bagri, kamioni ipd.);
- da prične z rušenjem stavb, ki se nahajajo na naslovu Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana – bivša Tovarna Rog.
Uporabnice in uporabniki Tovarne Rog smo bili včeraj med 23:30h in 00:00h izpostavljeni napadu neznane skupine nasilnežev. Šlo je za najmanj trideset zamaskiranih oseb, ki so bile oborožene s kiji, kamenjem in pirotehničnimi sredstvi. Pred Tovarno Rog so poškodovali vsaj šest oseb, od tega eno huje. Ta je bila tudi hospitalizirana. Tolkli so po vratih, grozili s požigom, nas obmetavali s petardami in granitnimi kockami. V Tovarni Rog je bilo ob času napada približno sto petdeset oseb. Po posredovanju policije se je situacija umirila.
Razstava podpore DSU Rog (Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog) je nastala zelo hitro v zelo specifičnem kontekstu spora med uporabnicami in uporabniki Tovarne Rog ter Mestno občino Ljubljana in njenim županom Zoranom Jankovićem. Ta spor je eskaliral v noči na ponedeljek, ko so v Tovarno nasilno vdrli gradbeni stroji ter varnostniki zasebne varnostne službe Valina, čemur je sledil 11-urni boj za nadzor nad področjem Tovarne, v katerem je uporabnikom in uporabnicam uspelo odstraniti varnostno službo in zavarovati celoten kompleks, pri čemer je v naših rokah ostal roza bager.
Vprašanje Tovarne Rog je politično vprašanje. Tako MOLu kot nam je po dogodkih ponedeljkovega jutra skupen interes v tem, da situacijo umirimo. V nasprotju z MOL-om mi situacijo v polnosti nadzorujemo. Tovarna Rog je danes de facto avtonomno območje, Rogovci nadzorujemo tudi vhod, ki je bil pred ponedeljkovo agresijo s strani MOL pod nadzorom varnostnikov Valine. Tako bo tudi ostalo. Davljenje ljudi do nezavesti in lomljenje kosti je za nas nesprejemljivo. Valina, po včerajšnjih brutalnostih, v Tovarni Rog ni več dobrodošla. Vhod bomo nadzorovali sami.
Javno pismo Skupščine uporabnic in uporabnikov avtonomne Tovarne Rog, naslovljeno na Mestno občino Ljubljana ob načrtovanem rušenju prizidkov
Namen tega pisma je jasno sporočiti, da uporabnice in uporabniki Avtonomne tovarne Rog stojimo skupaj in smo organizirane v obliki Skupščine, s katero je mogoče nemoteno komunicirati in ki jo navsezadnje priznava tudi Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Ne moremo pristati na tip govora, ki ga v odnosu z nami trenutno uporablja mestna občina in gospod Janković osebno. Uspešen dialog izhaja iz medsebojnega priznavanja in spoštovanja enakovrednosti pozicij sogovornikov. Kar smo dobile do sedaj, so bila kvečjemu obvestila, izhajajoča iz temeljnega nepoznavanja naše situacije.
Rog danes, takšen kot je, deluje kot eden izmed glavnih obstoječih kulturno-kreativnih prostorov v mestu. V času svojega delovanja se je vzpostavil kot pomembno stičišče urbane kulturne produkcije in živahno mednarodno umetniško prizorišče.
MOL razume, da Tovarna Rog ima potencial, vendar pa s svojim finančno predimenzioniranim in vsebinsko izpraznjenim projektom tega potenciala za mesto ne bo izkoristila. Trenutno MOL z ničemer ne zagotavlja, da se ne bo ponovil samo še en scenarij gradbene jame. Potencial Roga smo mi, uporabniki Roga, ki smo v desetih letih samoorganiziranja uspeli izgraditi edinstveno in mednarodno prepoznano kulturno identiteto prostora in MOL bi morala priznati vrednost prostora v našem delovanju. S svojim posegom, ki ignorira dinamike ustvarjanja kreativnih prostorov, bo izgubila ne pa izkoristila potencial, ki ga ljubljanska publika že priznava.
Iz medijev smo izvedeli, da MOL nameravajo še pred koncem junija letos nadaljevati z deli na zasedenem področju tovarne Rog, ki je v uporabi. Na sestanku pri ljubljanskem županu, 16.2.2016, so nam povedali, da gre za rušenje enonadstropne zgradbe, v kateri se nahaja Studio Samorog, kjer se izvaja predvsem vizualna poleg tega pa občasno tudi glasbena dejavnost. Uporabnica je priznana vizualna umetnica Breda Pivk. Zgradba je bila med uporabo vzdrževana in opremljena, vanjo je bilo poleg osebnih finančnih sredstev uporabnice vloženega tudi veliko truda in energije, pred kratkim je uredila vodovod. Poleg tega MOL še niso odločeni ali bodo porušili tudi bližnjo galerijo Kljub Vsemu, v kateri se poleg razstav dogaja klubska scena.
Izjava Rogovcev ob 10. obletnici zasedbe
Skupina aktivistov, umetnikov in študentov je 23. marca 2006 zasedla opuščen in razpadajoč kompleks nekdanje tovarne koles Rog. Pri njihovem dejanju jih je vodil en vzgib: tovarno na obrežju Ljubljanice so želeli obuditi iz večdesetletnega sna in jo napolniti z vsebinami. Pri tem so razmišljali tako kot številni njihovi prijatelji iz evropskih urbanih središč, kjer so prakse rabe praznih javnih prostorov nekaj povsem običajnega.