Tovarna Rog je industrijski kompleks na vzhodnem robu historičnega jedra Ljubljane, ki je po zaustavitvi proizvodnje koles leta 1991 več let zapostavljeno propadal in sameval. Leta 2006 so poslopje zasedle angažirane študentke in študenti, umetnice in umetniki in aktivistke in aktivisti, kot odgovor na tranzicijsko razlaščanje in plenjenje skupnega družbenega bogastva (privatizacija in de-industrializacija) in izginjanje javnih ter družbenih prostorov (individualizacija in atomizacija družbe). Legitimnost za svoje delovanje črpajo iz potrebe po prostorih za samoniklo umetniško, kulturno in politično dejavnost (avtonomija, neformalnost, alternativna kultura, horizontalno politično organiziranje).

Preberi več

V zadnjem desetletju smo v Ljubljani preko različnih mestnih iniciativ doživeli izjemen poudarek na promociji “urbanih kultur”, “kulturnih industrij” in drugih vročih fraz, ki domujejo v besedilih evropskih razpisov. V istem obdobju pa se je v centru prestolnice začel odvijati tudi družbeni eksperiment, ki so ga na področju propadle tovarne samoiniciativno zagnali prebivalci mesta. Tovarna Rog je spontana, takorekoč gverilska ulična tvorba – urbana kultura v svoji najbolj organski obliki. In je svojevrsten obrat izraza “kulturna industrija”, v smislu da je nekdanjo tovarno preobrazila v proizvodnjo neblagovnih dobrin – netržne umetnosti, netekmovalnega športa, neinstitucionalne politike. Prostor in skupnost v njem nikakor nista brez napak, a težko je spregledati paradoks, da mestnim oblastem, ki tako vneto promovirajo urbano kreativnost, ta eksperiment predstavlja neznosen madež, ki ga je potrebno za vsako ceno odstraniti iz središča mesta. Lahko bi trdili, da njihov panični odnos do tovarne pove več o mestni politiki kot o Rogu samem. Prav zato nam tovarna Rog ponuja izjemno priložnost, da se poglobimo v razvojne smernice ljubljanske mestne uprave in njihov vpliv na širšo družbo.

Preberi več

Včeraj je podjetje Euro Grad na Petkovškovem nabrežju na južni strani Tovarne Rog začelo z gradbenimi deli. Okoli 16:30 so delavci v spremstvu Matjaža Šuligoja s.p. in Jerneje Batič nenapovedano začeli postavljati gradbeno mrežo in naredili zarezo v asfalt. Na vprašanje uporabnikov in uporabnic Avtonomne Tovarne Rog, ki so se medtem nahajali v stavbi neposredno nad južno steno, so odgovorili, da bodo pričeli z rušenjem zidu.

Preberi več

MOL eno leto po zasedbi, leta 2007 začne s projektom “Second Chance”- s strani EU sponzoriranim programom za revitalizacijo bivših industrijskih kompleksov. Prvi projekt obsega javno-zasebno partnerstvo za prenovo tovarne v center sodobnih umetnosti, izgradnjo butičnega hotela in nadstandardnih stanovanj. Razmerje med komercialnim in javnim programom je 80:20%. Nekaj časa je bila aktualna ideja, da bi v Rog vmestile tudi 3 umetniške akademije, vendar dekani akademij predlog zavrnejo zaradi nedorečenih razmerij med univerzitetno in ekonomsko sfero, predvsem pa ker svojihh študentvk in študentov - ki v tovarni že ustvarjajo - nočejo metati na cesto. Zaradi recesije MOL več let ne najde zasebnega investitorja, zato projekt leta 2014 zmanjša; odstrani zasebne programe in rekonfigurira program v center za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti. Poudarek je na zagotovitvi produkcjskih prostorov za t.i. kreativne industrije.

Preberi več

Ob ponovnem zaostrovanju pritiskov s strani Mestne občine Ljubljana se na vas obračamo z javnim pozivom mestni upravi, da privoli v odprt dialog z uporabniki in uporabnicami AT Rog, ki ga že tri leta poskušamo zaman vzpostaviti. Namesto nasilnega obračunavanja ali zaprtih pogajanj si prizadevamo za odprto tribuno o prihodnosti Tovarne Rog v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo. Prosimo vas, da s podpisom prispevate k našemu pozivu in pomagate pri iskanju skupne, transparentne in nenasilne rešitve konflikta.

Preberi več

Pred vami so portfoliji Tovarne Rog. Služijo popisu preteklih dogodkov, infrastrukurnih popravil, zgodovine prostora in drugih dejavnosti posameznih kolektivov, posameznikov ter prostorov.

Zgodovina prostorov tovarne Rog na Trubarjevi do začetka začasne uporabe prostorov.

  • 1871 - Zemljišče kupi Ivan Janesh in zgradi manjšo pritlično stavbo za strojenje kož.
  • 1879 - Na mestu starega objekta zgradi Janesh enonadstropno usnjarsko delavnico.
  • 1884 - Sinovi zgradijo drugo etažo.
  • 1900 - Usnjarno kupi Karel Pollak, ki delavnico obnovi in modernizira.
  • 1904 - Pollak obda območje z zidom in zgradi stanovanjsko vilo.

Preberi več