Tovarna Rog je industrijski kompleks na vzhodnem robu historičnega jedra Ljubljane, ki je po zaustavitvi proizvodnje koles leta 1991 več let zapostavljeno propadal in sameval. Leta 2006 so poslopje zasedle angažirane študentke in študenti, umetnice in umetniki in aktivistke in aktivisti, kot odgovor na tranzicijsko razlaščanje in plenjenje skupnega družbenega bogastva (privatizacija in de-industrializacija) in izginjanje javnih ter družbenih prostorov (individualizacija in atomizacija družbe). Legitimnost za svoje delovanje črpajo iz potrebe po prostorih za samoniklo umetniško, kulturno in politično dejavnost (avtonomija, neformalnost, alternativna kultura, horizontalno politično organiziranje).

Preberi več

protest v petek, 22. 1. 2021 ob 18.00 uri na Prešernovem trgu

Drage_i prebivalke_ci mesta Ljubljana, širše občine in vse_i, ki se semkaj vozite na delo, študij in po drugih obveznostih in prostočasnih dejavnostih! Vsi, ki ste priča nasilnemu posegu Mestne občine Ljubljana (Mol) v prostore Avtonomne Tovarne Rog!

To, kar se je zgodilo skupnosti AT Rog, se lahko zgodi marsikomu od nas. Še posebej, če ne spada med bogatejše in lastniško dobro situirane prebivalce. To, kar se je zgodilo v Ljubljani, se lahko zgodi v vsakem mestu. Nasilno izganjanje manj premožnih ljudi, družin ali drugih skupnosti je vpisano v kapitalistični sistem izžemanja. T. i. pravni red in t. i. pravna država sta že mnogokrat doslej pokazala, da sta vzpostavljena predvsem v korist finančnih in političnih elit. Še več, zdaj ko sleherniki_ce težko shajamo v spremenjenih pogojih bivanja in se ukvarjamo z osnovnim psihičnim, fizičnim in ekonomskim preživetjem med epidemijo, se državne in mestne oblasti odločajo to izkoristiti. Za vzvod pa jim služijo represivnimi odloki, plačilne kazni in policijski aparat. Vsako politično udejstvovanje izven parlamentarnega nam je onemogočeno. Šole so zaprte, najemnine in življenjski stroški vse višji, delavske pravice se krčijo. - Ljudem so napovedali vojno in pomembno je, da to razumemo. 

V primeru Roga gre za agresivno socialno čiščenje. Rogovce_ke so zmetali na cesto v nogavicah, brez bund in jih naredili brezdomne. Ob tem je ostalo brez prostorov in svojih sanj več kot sto ustvarjalcev_k, športnikov_c, cirkuških artistov_k, skejterjev_k, kotalkarjev_k, bmxarjev_k, plesalcev_k, tetovatorjev_k, aktivistov_k, migrantov_k - res, za družbo zelo nevarnih ljudi!

Evikcija je bila očitno vnaprej naskrivaj pripravljena v spregi Mol, policije in 2 varnostnih služb. Da bi dosegli svoje, so uporabili zastraševanje, pretepanje, peper sprej, pridržali so vsaj 13 ljudi in 6 so morali na urgenco. Policija je bila nasilna in je povsem prekoračila svoja pooblastila, kar počenjajo vsakodnevno tudi na mejah Trdnjave Evrope. Čigavi zakoni so to? V imenu koga?

Jasno je, da trenutne razmere omogočajo oblastnikom, da so vzpostavili novo paradigmo vladanja, ki ni le začasna. Jasno je, da se to dogaja ne glede na različne politične proklamacije. Jasno je, da župan Janković izkorišča svojo navidezno levo usmerjenost, da bi prekril svoje neoliberalno upravljanje z mestom. Jasno je, da sta župan in premier neoliberalna grabežljivca, ki razkopavata, kar smo ljudje zgradili s skupnimi močmi z upanjem v boljšo prihodnost. Socialna devastacija, uničevanje družbenega in elitizacija mest so želje prav vsake oblasti, tako mestne kot državne in tudi evropskih gosposke.

Bandi kravatarski iz Mola predstavljajo naši prostori potrošno robo za sklepanje dobičkonosnih poslov, iz katerih profitirajo le »županovi možje in njihove organizacije«. Na simbolni ravni pa izpraznitve skvotov kažejo na splošno družbeno klimo - na onemogočanje vsakega kritičnega izraza in upora vladajoči ideologiji ter oblastniškim strukturam.

Mogoče AT Rog in njena skupnost ni ustrezala vsem, toda agresija, ki smo je deležni, učinkuje kot oder in svarilo, namenjeno vsem nam, z namenom ustrahovanja in ponižanja.

Skupnost AT Rog v svoji 15-letni gradnji alternativne skupnosti zagotovo ni imela vseh rešitev na dlani, je pa igrala izredno pomembno vlogo v boju za dostopnost mesta za vse. Prizadevala si je, da bi Ljubljana postala bolj vključujoča in dostopna za številne marginalne skupine, ki sicer v Ljubljani težko najdejo svoj kotiček. Poleg tega rogovska skupnost predstavlja eno redkih ovir procesu kapitalističnega uničevanja mesta tj. gentrifikacije. V tem smislu je za širšo družbo AT Rog pomembna zaradi dolgoletnega političnega in socialnega delovanja za možnost dostojnega življenja, dela in ustvarjanja vseh, tudi tistih na minimalcih in brezposlenih.

Avtonomni prostori so področja srečevanja, radosti in veselja in na sploh grajenja družbenega tkiva onkraj uradno zapovedanih togih odnosov.

Pred orkestrirano silo oblasti in njihovih plačancev ne bomo sklonili glave! Ne bomo se pustili za vselej izgnati - tako v Ljubljani kot v drugih mestih!  

OdJJebite z Zokijem vred in vašimi uniformiranci!

Policijsko represijo se glede na pretekle proteste in izkušnjo izpraznitve Roga pričakuje, zato pazite drug_a na drugega_o! Ker smo še sredi epidemije, se varujemo pred virusom. - Maske gor!

Spoštovani člani komisije,


pišemo vam z namenom, da vas informiramo in spodbudimo k temeljitemu premisleku o posledicah in vplivu, ki jih ima lahko vaša odločitev o Evropski prestolnici kulture (EPK) za mesto Ljubljana. Ker že obstajajo številne publikacije, ki problematizirajo sam projekt EPK tudi na ravni EU, se bomo omejili na lokalni kontekst, ki je za nas konec koncev najpomembnejši.
Pričujoče besedilo je hkrati tudi odprto pismo in je tako poleg naše želje po javni in transparentni komunikaciji namenjeno širši javnosti.

Vse odkar se je pojavila možnost, da naslov EPK preide v roke Mestne občine Ljubljana (MOL), do tega kritično izražamo skepso in strah. Našim kritikam se je pridružila tudi široka kulturniška scena, ko je postalo očitno, da je že pristop h kandidaturi MOL za EPK zaznamoval tipičen ekskluzivističen značaj. Kar mi v svojih kritikah že ves čas imenujemo avtoritarni pristop MOL, ni v primeru EPK nič novega, vendar se zdi pomembno, saj tokrat slednja predvideva podporo večmilijonske naložbe Evropske Komisije.

Preberi več

MOL eno leto po zasedbi, leta 2007 začne s projektom “Second Chance”- s strani EU sponzoriranim programom za revitalizacijo bivših industrijskih kompleksov. Prvi projekt obsega javno-zasebno partnerstvo za prenovo tovarne v center sodobnih umetnosti, izgradnjo butičnega hotela in nadstandardnih stanovanj. Razmerje med komercialnim in javnim programom je 80:20%. Nekaj časa je bila aktualna ideja, da bi v Rog vmestile tudi 3 umetniške akademije, vendar dekani akademij predlog zavrnejo zaradi nedorečenih razmerij med univerzitetno in ekonomsko sfero, predvsem pa ker svojihh študentvk in študentov - ki v tovarni že ustvarjajo - nočejo metati na cesto. Zaradi recesije MOL več let ne najde zasebnega investitorja, zato projekt leta 2014 zmanjša; odstrani zasebne programe in rekonfigurira program v center za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti. Poudarek je na zagotovitvi produkcjskih prostorov za t.i. kreativne industrije.

Preberi več

Ob ponovnem zaostrovanju pritiskov s strani Mestne občine Ljubljana se na vas obračamo z javnim pozivom mestni upravi, da privoli v odprt dialog z uporabniki in uporabnicami AT Rog, ki ga že tri leta poskušamo zaman vzpostaviti. Namesto nasilnega obračunavanja ali zaprtih pogajanj si prizadevamo za odprto tribuno o prihodnosti Tovarne Rog v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo. Prosimo vas, da s podpisom prispevate k našemu pozivu in pomagate pri iskanju skupne, transparentne in nenasilne rešitve konflikta.

Preberi več

Pred vami so portfoliji Tovarne Rog. Služijo popisu preteklih dogodkov, infrastrukurnih popravil, zgodovine prostora in drugih dejavnosti posameznih kolektivov, posameznikov ter prostorov.

Zgodovina prostorov tovarne Rog na Trubarjevi do začetka začasne uporabe prostorov.

  • 1871 - Zemljišče kupi Ivan Janesh in zgradi manjšo pritlično stavbo za strojenje kož.
  • 1879 - Na mestu starega objekta zgradi Janesh enonadstropno usnjarsko delavnico.
  • 1884 - Sinovi zgradijo drugo etažo.
  • 1900 - Usnjarno kupi Karel Pollak, ki delavnico obnovi in modernizira.
  • 1904 - Pollak obda območje z zidom in zgradi stanovanjsko vilo.

Preberi več