Po srečanju v Poznanju, vitalnem stičišču Evropskega prestrukturiranja produkcijske organizacije v smeri vzhoda; po Parizu, ko je boj proti zakonu o delu in njegovi širši problematiki spodbudil stavko kot množično prakso konvergiranja; po obisku post-Brexit Londona, kjer so migranti in domačini osvetlili neizbežno transnacionalno dimenzijo družbe, se bo Transnacionalna platforma za družbeno stavko naslednjič srečala maja v Ljubljani - ključni politični točki na tako imenovani Balkanski poti. Razlog za poziv v Ljubljano je za nas jasen: transnacionalni proces proti izkoriščanju in neoliberalizmu danes mora poglobiti povezave z množičnimi gibanji migrantov in se soočiti s potekajočo politično reorganizacijo Evropskega prostora.
Migranti, ki vstopajo v Evropo preko Sredozemskega morja ter skozi Balkan, so s premagovanjem njegovih meja spremenili Evropo kot celoto: od vzhoda proti zahodu, od severa proti jugu. Izvajali so odločilen pritisk pri odpiranju Balkanske poti in jo napolnili s solidarnostjo in družbenim delovanjem, ki je seglo preko vedno bolj varovanih in neprehodnih meja.
Migrantska gibanja so sprožila tudi pravno in administrativno preureditev v Evropskem konglomeratu, katere namen je bil v imenu socialne varnosti, a zavoljo profita urejati njihovo mobilnost. S prakticiranjem njihove svobode gibanja in z boji proti mejam, ki so to omejevale, so nam v sto tisočih pokazali nove možnosti upora proti Evropi neoliberalizma in institucionalnega rasizma.
Kot odgovor so bile v zadnjih dveh letih preko meja dvignjene visoke žičnate in rezalne ograje, uveden je bil strožji mejni nadzor, vzplamtel je politični govor, ki govori o kriznih stanjih ter daje zagon retoriki strahu proti vsemu Tujemu in vsakršnemu Drugemu, javna sfera pa se večinoma vrti le še okoli varnostnih odgovorov na simptome problemov. Istočasno hočejo neoliberalne reforme in projekti za infrastrukturni razvoj spremeniti regijo v vozlišče svetovnega trga in neokolonialnega izkoriščanja. Ob takšnem drvenju realnosti je težko ne prepoznati, da odrekanje pravic ne doleti zgolj beguncev in migrantov, temveč je na delu splošen trend prekarizacije, rezov v socialne izdatke, nižanja plač in slabšanja delovnih pogojev, ki poteka na račun prekarnih in industrijskih delavcev po celotnu Evropi. Lahko rečemo, da smo vsi postali migrantski delavci. S predstavljanjem beguncev in migrantov kot zunanjih sovražnikov naše gospostvo postavlja prekarizacijo, varčevalne ukrepe, korupcijo, nižanje socialnih pravic in delovnih pogojev daleč izven našega polja pozornosti. Za nasiljem rezalnih ograj mnogi v Evropi bijejo dnevne boje, da preživijo državljanstvo, ki ne zagotavlja zadovoljive vključitve v socialno varstvo, službo, ki ne zagotavlja dostojne plače in delo, ki ne zagotavlja boljšega življenja.
Prepričani smo, da mora avtonomna iniciativa, ki želi naskočiti sedanjost, prečiti nasprotovanje med Evropo kot neoliberalnim prostorom in vrnitvijo k nacionalni državi kot možni rešitvi trenutne krize. Če želimo spremeniti Evropo v naše bojno polje, moramo po celotni Evropi izraženo solidarnost z migranti in novo transnacionalno kroženje stavke, prevesti kot sredstva za odpiranje novih front boja v dejanski politični proces. Kar potrebujemo je, da se vsi, ki so podjarmljeni v različne načine izkoriščanja, prepoznajo kot del skupne poti. Med boje za svobodo gibanja moramo prepoznati, da »politika dobrodošlice« zadeva vse delavce (na ravni stanovanjskih pravic, plačila, neplačanega dela, drugih socialnih dohodkov in pravic do bivanja).
Mi - migrantje, begunci, nezaposleni, prekarni delavci, in industrijski delavci - živimo v globoki socialni krizi. V Evropi obstajamo “mi” in obstajajo “oni”, a to nasprotje ne poteka med demokracijo in terorjem, temveč med izkoriščanimi in izkoriščevalci; tistimi, ki se premikajo v iskanju boljšega življenja in tistimi, ki gradijo zidove, ovire in ograje. Spremenimo “Izredno stanje”, ki je v rokah vladajočih zgolj izgovor za uvajanje izrednih ukrepov, v priložnost za grajenje zavezništev in širjenja nepokorščine.
Transnacionalna platforma za družbeno stavko se bo odvijala med 19. In 21. majem v Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani in bo naslavljala delitve v katere smo prisiljeni. Razpravljali bomo o središčnem mestu Balkanske regije za celoten Evropski prostor in nadaljevali s premislekom o tem, kako najti skupni teren za našo transnacionalno iniciativo. Zavoljo vrezovanja sprememb v trenutni scenarij socialne krize bomo naredili korak naprej v že potekajočem grajenju politične infrastrukture, ki nam pomaga pri preko-mejnem organiziranju ter združevanju raznovrstnih izkušenj nepokorščine neoliberalizmu znotraj delovnega mesta in brez njega.
Delavnice in diskusije bodo naslovile mnoga polja boja in pokušale vzpostaviti politično komunikacijo med boji, ki se tičejo migracij, svobode gibanja, socialnih in delavskih pravic, svetovne ženske stavke, logistike in reorganizacije produkcije, pravic do dostojnega življenja, militarizacije družbe, študentskih problemov, kakor tudi drugih socialnih vprašanj.
Srečanje bo organizirano v obliki delavnic, skupščin in plenarnih zasedanj. Začelo se bo v petek 19. maja ob 18:00 in končalo v nedeljo 21. maja ob 14:00. Podroben program, opise delavnic, prijavni obrazec, kakor tudi podatke glede prevoza v in iz Ljubljane ter iskanja poceni nastavitve bodo objavljeni v prihajajočih dneh.
- Za dodatne informacije pišite na e-poštni naslov:
This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. - Na spodnji povezavi si preberite celoten program:
http://www.transnational-strike.info/wp-content/uploads/Workshops-Program-Infosheet-TSS-Ljubljana.pdf - Prijavnica na dogodek:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeEnrh6B6RI1n-Mu5TFAAvaTWwXsEPEv1xY9NBBxz_1Wrqfyw/viewform?c=0&w=1 - Kako priti do nas:
http://www.begunci.net/tss-ljubljana-travel/ - Spletna stran:
http://www.transnational-strike.info/